Zdi se, da tudi prestižni avtomobilski proizvajalci, ki so še pred nekaj leti samozavestno napovedovali polno elektrifikacijo, danes vse bolj dvomijo v smiselnost svoje strategije. Najnovejši primer je Maserati, kjer se po neuradnih informacijah vse bolj nagibajo k drzni, a vse manj redki misli: vrniti samodejne ročne menjalnike in priznati, da kupci – zlasti tisti pri vrhu piramide – preprosto nočejo električnih avtomobilov.

Maserati: od drzne električne prihodnosti k treznejšemu razmisleku

Maserati je v preteklosti napovedoval, da bo postal popolnoma elektrificirana znamka do konca desetletja. Leta 2022 so objavili, da bodo do leta 2025 predstavili električne različice vseh modelov, do leta 2030 pa iz ponudbe povsem umaknili motorje z notranjim izgorevanjem. Serija Folgore (italijansko: »strela«) je bila zamišljena kot električni paradni konj podjetja, s ciljem redefinirati luksuzno italijansko športno vožnjo brez izpustov.

A načrti se zapletajo. Po besedah več virov iz avtomobilske industrije Maserati v zadnjih mesecih ponovno ocenjuje tržno privlačnost električnih modelov – ne iz ideoloških razlogov, temveč zaradi poslovne realnosti. Prodaja električnih avtomobilov, predvsem dražjih, upada, klasični kupci prestižnih znamk pa so nezainteresirani za tišino elektrike in odsotnost mehanskega karakterja, ki so ga vajeni iz prejšnjih generacij.

Notranji pogovori v podjetju tako vedno bolj pogosto vključujejo idejo o ponovni uvedbi samodejnih ročnih menjalnikov v prihodnje modele, še posebej v vozilih, ki ciljajo na čustveno noto in vozniški užitek, ne pa na ekološke točke ali digitalno naprednost.

Kdo še dvomi v elektrifikacijo?

Maserati ni osamljen v svojem razmišljanju. Številne druge znamke iz sveta superšportnikov in ekskluzivnih avtomobilov vse bolj javno izražajo dvome o popolni elektrifikaciji, ali pa celo aktivno razvijajo alternative.

Pri Ferrariju so na primer kljub razvoju modela SF90 z vgrajeno priključno hibridno tehnologijo jasni, da bodo v naslednjih letih še vedno stavili na klasične motorje z notranjim izgorevanjem, in da bo ročni menjalnik ostal v simbolnem jedru znamke, čeprav ga trenutno ne ponujajo.

Lamborghini, ki je z modelom Revuelto vstopil v obdobje hibridizacije, je bil eden prvih, ki je javno priznal, da njihovi kupci ne zahtevajo tišine in baterij, temveč hrup, vibracije in mehansko neposrednost. Lamborghini je zato med prvimi razkril, da bo ohranil V12 motor vsaj še do konca desetletja in da preučuje možnosti za uporabo sintetičnih goriv.

Porsche, kljub vlaganjem v model Taycan, že nekaj časa izpostavlja pomen e-goriv (električno sintetiziranih ogljikovodikov), s katerimi bi ohranili bencinske motorje žive tudi po prepovedi prodaje ICE vozil v EU. Po internih raziskavah je Porsche ugotovil, da so njegove stranke bolj kot za elektriko zainteresirane za zmogljivost in čustveno izkušnjo.

Tudi pri Koenigseggu, švedskem proizvajalcu ekstremnih hiperšportnikov, so že pred časom napovedali razvoj lastnega ročnega menjalnika z robotskim upravljanjem, ki združuje nostalgično ročnost z moderno učinkovitostjo. Tako pri Koenigseggu, kot tudi pri Paganiju pa ob tem poudarjajo, da za električno gnane avte med njihovimi kupci ni interesa.

Vrnitev ročnih menjalnikov: več kot modna muha?

V ozadju tega premika ni le upor proti elektrifikaciji, temveč globlje razumevanje, da je ročni menjalnik postal simbol avtentičnosti. V svetu, kjer avtomobili postajajo vedno bolj digitalni, filtrirani in algoritmizirani, ponuja ročni menjalnik vozniku nekaj, česar umetna inteligenca ne more posnemati: občutek nadzora, sodelovanja z mehanskim sistemom in unikatne vozne izkušnje.

Zato ni presenetljivo, da se tudi znamke, kot je Toyota, z modelom GR86 ali novo Supro (razvito v sodelovanju z BMW), ponovno posvečajo ponudbi vozil z ročnim menjalnikom. BMW je pri M2 in M3 modelih kljub elektronskemu razvoju ohranil opcijo klasičnega ročnega menjalnika – in to predvsem na zahtevo ameriškega trga, kjer je »manual« postal statusni simbol poznavalcev.

Zanimivo je tudi, da se v nekaterih krogih razmišlja o razvoju t. i. »simuliranih ročnih menjalnikov« za električne avtomobile – vendar je sprejem teh idej za zdaj mešan. Mnogi avtomobilski entuziasti jih zavračajo kot igračo brez pristnosti.

Maserati in realnost trga

Maserati se v tej dilemi znajde v težkem položaju. Po eni strani mora kot del Stellantisa slediti korporativnim strategijam elektrifikacije. Po drugi pa se mora zavedati svojega zgodovinskega kapitala – znamke, ki je sinonim za italijanski dizajn, vozni užitek in ekskluzivnost.

Model GranTurismo Folgore je bil zamišljen kot mejnik: popolnoma električni grand tourer s tremi elektromotorji in močjo čez 750 KM. Kljub zmogljivostim pa model ni naletel na pretirano navdušenje kupcev. Vzporedno ponujajo tudi različico z motorjem V6, ki pa naj bi bila v zadnjem času bistveno bolj prodajno uspešna.

Maseratijev CEO Davide Grasso je sicer večkrat poudaril, da elektrifikacija ostaja osrednji del strategije podjetja, vendar so bila njegova zadnja javna sporočila vse bolj pragmatična – poudarek je na »možnosti izbire«, »prilagajanju željam trga« in »ohranjanju DNK znamke«.

Za zdaj uradno ostaja, da bodo vsi novi modeli do leta 2025 na voljo tudi v električni različici, vendar ni več govora o popolni opustitvi motorjev z notranjim izgorevanjem do leta 2030.

Pri Maseratiju, kjer v zadnjem obdobju soočajo z izredno nizko prodajo novih avtov so trenutno v odlični poziciji za velike spremembe. Morda se vrnejo h koreninam in bodo več pozornosti namenili bencinskim motorjem. Z njimi so opremljeni tudi vsi modeli znamke, ki jih imamo pri nas na zalogi. Oglejte si jih.